Številni mediji – npr. BBC in Guardian – so poročali, da je ameriška nogometna zveza napovedala prepoved odbijanja žoge z glavo v tekmovanjih igralcev, mlajših od enajst let, in omejitev igranja in treniranja igre »z glavo« pri igralcih, mlajših od 14 let.
Prepoved je posledica tožbe zoper ameriške in mednarodne nogometne zveze, ki jo je avgusta lani vložila skupina staršev mladih igralcev nogometa v Združenih državah Amerike.
Raziskave namreč kažejo, da lahko pretresi možganov, do katerih lahko pride pri igranju nogometa, povzročijo trajne poškodbe oziroma zdravstvene težave. Tožniki ocenjujejo, da ameriška in svetovna nogometna zveza kljub nedvoumnim znanstvenim dokazom niso storili dovolj, da bi zaščitili (predvsem mlade) nogometaše.
Pretresi možganov so v nogometu najpogosteje posledica trka glav tekmecev, ki poskušajo z glavo odbiti žogo. Raziskave kažejo, da lahko do trajnih poškodb pride tudi zaradi ponovljenega odbijanja same žoge. Ti udarci so sicer občutno manj močni, vendar tudi občutno pogostejši od trka dveh glav.
Slovenski mediji o odločitvi ameriške nogometne zveze – pa tudi širše o trajnih možganskih poškodbah, do katerih lahko pride v športu – še niso poročali.
Poročanje o teh temah je zadeva javnega interesa, saj se s športom ukvarja veliko otrok. Ti se zdravstvenih tveganj seveda ne zavedajo, največkrat pa se jih ne zavedajo niti njihovi starši. Zavest o tej plati športa je žal malodane povsem odsotna tudi med funkcionarji športnih zvez (sam nisem seznanjen z nobenim preventivnim programom ali konkretnimi ukrepi za zmanjšanje zdravstvenih tveganj), odsotna pa je tudi s političnih dokumentov, kot so nacionalni in lokalni programi športa. Z javnimi sredstvi se torej povsem nekontrolirano financirajo tudi športi, ki predstavljajo tveganje za zdravje, ne da bi ta tveganja čim bolj zmanjšali.
V Združenih državah Amerike morajo mladoletni športniki po zakonu pridobiti zdravniško dovoljenje za igro, če obstaja sum o pretresu možganov. Zakon je leta 2009 prva sprejela zvezna država Washington, za njo pa v naslednjih petih letih vseh ostalih 49 zveznih držav.
V Združenih državah Amerike mora po zakonu na športnih tekmah prisostvovati tudi zdravstveno osebje. To sicer predpisuje tudi 47. člen veljavnega slovenskega Zakona o športu, po katerem mora organizator športnih prireditev zagotoviti nujno medicinsko pomoč. Če je ta na članskih in na številnih šolskih športnih tekmovanjih še prisotna, je sistematično neorganizirana in posledično malodane povsem odsotna s klubskih tekmovanj mlajših starostnih kategorij.