Pred dnevi je Slovenija – natančneje, Smučarska zveza Slovenije – izgubila priložnost za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici leta 2021.
Prireditelja so izbirali na kongresu mednarodne smučarske zveze (FIS) v Mehiki. Za organizacijo tekmovanja sta se poleg Planice potegovala Oberstdorf v Nemčiji in Trondheim na Norveškem. Izbrana je bila kandidatura bavarskih prirediteljev.
Nekateri najpomembnejši slovenski množični mediji so predstavitev ocenili pozitivno: Delo jo je označil kot »uspešno« in »prepričljivo«, spletni portal javnega servisa pa kot »izvirno«.
Številni opazovalci v Sloveniji so predstavitev označili občutno bolj skromno; nekateri so jo celo opisali kot »sramotno«.
Ne eni ne drugi pa niso slovenske predstavitve – ali celo razlogov za njen neuspeh – temeljiteje analizirali. Škoda, saj bi množični mediji s tem naredili uslugo tako splošni kot strokovni javnosti države, ki se postopoma odpira organizaciji velikih mednarodnih športnih prireditev. Zato naj to storim sam. Na tej ali tej povezavi je dostopen zajem celotnega zvočnega kanala in pripravljenih video posnetkov.
Kritična izjava člana upravnega odbora Smučarske zveze Slovenije ter podpredsednika mednarodne smučarske zveze Janeza Kocijančiča, da obžaluje, da svetovna zveza nima strategije organizacije svetovnih prvenstev (»I feel sorry that we do not have a long-term strategy about World Championships, where you would accommodate on one side the interest of the experienced organizers and on the other side the idea that you should enlarge the basis and go to the new countries and new places,« na posnetku od 1:55 dalje), in sledeči odziv na izjave drugih o njegovem delu gotovo nista pripomogla k pozitivnemu prvemu vtisu delegatov. Pri seznanjanju z neznanimi ljudmi ali, v tem primeru, situacijami je prvi vtis izredno pomemben ali celo ključen. Tokrat je bil ta prvi vtis negativen oziroma celo prepirljiv.
Zamisel o prikazu predstavitve kot televizijska poročila Ski News (»smučarske novice,« pa tudi aluzija na britanski televizijski program Sky News) je bila zanimiva, sploh ker je predstavitev vodil Igor Bergant, sicer novinar RTV Slovenija. Manj primerna sta bila prikaza, da potekajo v živo tudi javljanja s predsednikom vlade (na posnetku na 4:35) in Petro Majdič (7:01): v Sloveniji sicer neredki t.im. »fejk vklopi,« pri katerih se voditelj v studiu pretvarja, da vnaprej posneto javljanje poteka v živo, v tujini (npr. Italiji in ZDA) pogosto naletijo na kritike in posmeh gledalcev in strokovnjakov.
Povsem neposrečena je bila »vremenska napoved,« ki jo je vodila 21-letna smučarska tekačica Anamarija Lampič (od 3:27 dalje). Izbira športnice (ne pa športnika) je pohvalna, vendar je nujno izbrati takšno, ki dobro govori (tuj) jezik, ali pa vsaj besedilo prirediti njenemu znanju. Poskus potlačenja drugih dveh kandidatur (od 3:55 dalje) je velik faux-pas in spominja na športnike (še pogosteje pa otroke), ki poskusijo tekmeca premagati tako, da ga od zadaj potegnejo za dres v upanju, da bo padel ali pa vsaj počasneje tekel; nikakor torej zgled »fair playa.« Povrhu je sama napoved – »Globally, the weather may go wild a little bit, with prospect of big freeze up Northern Europe and touch of tropic in Southern Germany. But for Planica we see some fantastic prospect, even an upgrade from Planica 2020« – povsem nestvarna, saj je vreme nemogoče napovedati pet let vnaprej. Po izmišljeni napovedi in zaigranih vklopih začne gledalec dvomiti, kateri deli predstavitve sploh so resnični. S tem se krši najpomembnejše pravilo odnosov z javnostmi: Nikoli ne laži (viri ena, dve, tri…).
Izražena podpora predsednika vlade Mira Cerarja (od 4:35) je zelo neprepričljiva: odlikovalo naj bi ga to, da je sin dobitnika olimpijske medalje (5:02), kar je sicer res – vendar se ne spodobi kititi se s tujim perjem. Obenem se predsednico vlade druge države kandidatke omenja kot morda celo najboljšo možno bodočo generalno sekretarko Organizacije združenih narodov, kar sicer ni športna, vendar je gotovo bolj prestižna odlika. Poskus poudarjanja primerjalne prednosti in ugleda se je po neposrečenem »boljšem vremenu« torej spet izjalovil. Ni čudno, da celo zaigrani udeleženci izjave za medije (na 4:59) maloštevilni – dva stola sta prazna – in tako nezainteresirani, da eden od njih med govorom predsednika vlade celo zre v prenosni telefon.
Če sta pomanjkanje skromnosti in pretirana samozavest še nekako razumljivi pri izjavi Petri Majdič (vendar pa se vodstvu kakršne koli svetovne organizacije vendarle ne spodobi govoriti, kaj naj naredijo; 8:18), je voditeljev dovtip o prerekanju s slovenskimi dekleti nepotreben. V zahodnem svetu se nepotrebni namigi na spol že leta opuščajo tako v športu kot na drugih področjih, mednarodni priročniki pa novinarjem že leta zapovedujejo, da se dekleta, starejša od 18 let, označi kot »ženske«. Generalna sekretarka mednarodne smučarske zveze gospa Sarah Lewis se kot udeleženka prireditev in kongresov, ki opozarjajo na vlogo žensk v športu, tega gotovo zaveda.
Predstavitev Planice (od 8:42) je všečna, vendar premalo specifična; županovo izjavo o investiciji stotih milijonov evrov v turistično infrastrukturo v naslednjih desetih letih bi bilo treba dopolniti s pojasnilom, kako se morebitna organizacija prvenstva vklaplja v ta širši načrt (kot sta to storila Los Angeles in predvsem Barcelona pred olimpijskimi igrami v letih 1984 in 1992). Poudarjeni prizori vihrajočih slovenskih zastav v času finala svetovnega pokala v smučarskih skokih marca 2016 (na posnetku na 9:48) so slovenskim gledalcem sicer všečni, hkrati pa nasprotujejo napovedi »vremenske napovedovalke« Anemarije Lampič o »good vibrations provided by tens of thousands of happy people from all over the world« (3:45). Vprašljiva privlačnost velikih športnih prireditev za tuje obiskovalce – teh je včasih celo manj kot v času brez športnega dogodka – je eno najpomembnejših vprašanj na področju športne industrije (športnega menedžmenta, turizma, organizacije dogodkov itd.). V primeru kandidature Planice je bilo to vprašanje zelo slabo obravnavano. Podobno izgubljena je bila priložnost zaokrožiti predstavitev z izjavo, kaj naj bi bil odločilen argument v prid organizacije prvenstva v Planici (od 11:10): »I’m dealing with kids myself,« je dejal nekdanji smučar skakalec Franci Petek. »It’s so important, I really know it first-hand, it’s so important to assure a ski future. And Slovenia can be a role model about this, about all of this. And we want to share with the whole world.« As v rokavu naj bi torej bil kar »vse to;« a kaj je to, to?
Predstavitev je zaokrožila do gostiteljev zelo žaljiv stereotipni prikaz Mehičanov kot muzikantov s sombrerom (od 12:18). Številne ameriške medijske hiše so se zaradi podobnih stereotipnih prikazov (predvsem v času mehiškega praznika Cinco de Mayo) morale že večkrat opravičiti; o tem sta med ostalimi poročala CNN in Huffington Post.
Če je bilo v predstavitvi kandidature Planice vse to narobe – kaj pa bi sploh lahko oziroma morali narediti? Tukaj ali tukaj poglejmo predstavitev Oberstdorfa, ki je organizacijo prireditve tudi dobil.
Ta predstavitev je bila krajša, jedrnata, specifična. Ni se ozirala na tekmece, pač pa se je dotaknila vseh tem, ki v tem času zaposlujejo organizatorje velikih športnih prireditev in novinarje, ki jih spremljajo: uporaba obstoječe infrastrukture in nastanitvenih kapacitet (na posnetku od 5:25), zavedanje vpliva na okolje (5:40, 6:07) in potreb medijskih hiš (5:59).
Z besedo in sliko so se dotaknili potrebam po osebju za takšne prireditve (t.im. »staffing«): »With a pool of around 2000 passionate volunteers…« (6:51).
Najpomembnejše in najpomenljivejše pa je zagotovilo po solidni finančni konstrukciji, saj omenjajo in prikažejo podporo prepoznavnih podjetij, kot so Audi, Adidas, Intersport, Viessman, Würth in približno 35 drugih, ki bodo plačala za organizacijo prvenstva (od 8:15 dalje). Spomnimo, Planica se je na tem področju naslonila na predsednika vlade (torej implicitno na državna finančna sredstva) in župana Kranjske Gore (torej občinska sredstva). Tekmovanje bi torej spet financirali pretežno z javnim denarjem, namesto da bi profesionalni šport podpiralo gospodarstvo (in proračunu vračal, namesto da bi iz njega jemal).
Pred objavo tega prispevka sem se obrnil na Smučarsko zvezo Slovenije z vprašanji, kdo je predstavitev (njen koncept, scenarij, videoposnetke) pripravil in ali je pri tem sodeloval kakšen zunanji izvajalec (podjetje, agencija) oziroma partner. Njen predstavnik za odnose z javnostmi Tomi Trbovc je odgovoril:
»…[k]ar ste videli na youtubu ni bila predstavitev Planice. Tako neprofesionalno je seveda ne bi naredili. Predstavitev je potekala v živo in je bila namenjena 17 članom predsedstva, ki so sedeli v dvorani. Naredili smo vse od igre luči do osebnega kontakta in bili po mnenju drugih najboljši. Seveda pa so si pri nas nekateri te posnetke, ki so bili vrženi skupaj iz konteksta predstavitve razlagali kot predstavitveni video. Samo idejo in izvedbo smo naredili v ožjem krogu ljudi, ki tudi drugače delajo za vsakoletno prireditev v Planici. Stroškov pa praktično ni bilo oz. so bili minimalni.«
Seznam članov organizacijskega odbora zadnje skakalne tekme v Planici je dostopen na http://www.planica.si/Organizator.
Nekateri slovenski komentatorji so po izboru gostitelja prvenstva preko družabnih medijev pisali o spletkah in teorijah zarote, po katerih naj bi bodisi namenoma oškodovali Planico in Slovenijo bodisi koristili Oberstdorfu in Nemčiji. Morda res. V vsakem primeru je bila s strokovnega vidika predstavitev Oberstdorfa zmagovalna, predstavitev Planice pa pač ne.
(Opomba 22. junija ob 13.26: Iz objave sta bila odstranjena nedelujoča videoposnetka s spletne strani YouTube. Za ogled video posnetkov kliknite na povezave med besedilom.)
[SI] Zakaj je bila kandidatura Planice za SP 2021 neuspešna
Pred dnevi je Slovenija – natančneje, Smučarska zveza Slovenije – izgubila priložnost za organizacijo svetovnega prvenstva v nordijskih disciplinah v Planici leta 2021.
Prireditelja so izbirali na kongresu mednarodne smučarske zveze (FIS) v Mehiki. Za organizacijo tekmovanja sta se poleg Planice potegovala Oberstdorf v Nemčiji in Trondheim na Norveškem. Izbrana je bila kandidatura bavarskih prirediteljev.
Nekateri najpomembnejši slovenski množični mediji so predstavitev ocenili pozitivno: Delo jo je označil kot »uspešno« in »prepričljivo«, spletni portal javnega servisa pa kot »izvirno«.
Številni opazovalci v Sloveniji so predstavitev označili občutno bolj skromno; nekateri so jo celo opisali kot »sramotno«.
Ne eni ne drugi pa niso slovenske predstavitve – ali celo razlogov za njen neuspeh – temeljiteje analizirali. Škoda, saj bi množični mediji s tem naredili uslugo tako splošni kot strokovni javnosti države, ki se postopoma odpira organizaciji velikih mednarodnih športnih prireditev. Zato naj to storim sam. Na tej ali tej povezavi je dostopen zajem celotnega zvočnega kanala in pripravljenih video posnetkov.
Kritična izjava člana upravnega odbora Smučarske zveze Slovenije ter podpredsednika mednarodne smučarske zveze Janeza Kocijančiča, da obžaluje, da svetovna zveza nima strategije organizacije svetovnih prvenstev (»I feel sorry that we do not have a long-term strategy about World Championships, where you would accommodate on one side the interest of the experienced organizers and on the other side the idea that you should enlarge the basis and go to the new countries and new places,« na posnetku od 1:55 dalje), in sledeči odziv na izjave drugih o njegovem delu gotovo nista pripomogla k pozitivnemu prvemu vtisu delegatov. Pri seznanjanju z neznanimi ljudmi ali, v tem primeru, situacijami je prvi vtis izredno pomemben ali celo ključen. Tokrat je bil ta prvi vtis negativen oziroma celo prepirljiv.
Zamisel o prikazu predstavitve kot televizijska poročila Ski News (»smučarske novice,« pa tudi aluzija na britanski televizijski program Sky News) je bila zanimiva, sploh ker je predstavitev vodil Igor Bergant, sicer novinar RTV Slovenija. Manj primerna sta bila prikaza, da potekajo v živo tudi javljanja s predsednikom vlade (na posnetku na 4:35) in Petro Majdič (7:01): v Sloveniji sicer neredki t.im. »fejk vklopi,« pri katerih se voditelj v studiu pretvarja, da vnaprej posneto javljanje poteka v živo, v tujini (npr. Italiji in ZDA) pogosto naletijo na kritike in posmeh gledalcev in strokovnjakov.
Povsem neposrečena je bila »vremenska napoved,« ki jo je vodila 21-letna smučarska tekačica Anamarija Lampič (od 3:27 dalje). Izbira športnice (ne pa športnika) je pohvalna, vendar je nujno izbrati takšno, ki dobro govori (tuj) jezik, ali pa vsaj besedilo prirediti njenemu znanju. Poskus potlačenja drugih dveh kandidatur (od 3:55 dalje) je velik faux-pas in spominja na športnike (še pogosteje pa otroke), ki poskusijo tekmeca premagati tako, da ga od zadaj potegnejo za dres v upanju, da bo padel ali pa vsaj počasneje tekel; nikakor torej zgled »fair playa.« Povrhu je sama napoved – »Globally, the weather may go wild a little bit, with prospect of big freeze up Northern Europe and touch of tropic in Southern Germany. But for Planica we see some fantastic prospect, even an upgrade from Planica 2020« – povsem nestvarna, saj je vreme nemogoče napovedati pet let vnaprej. Po izmišljeni napovedi in zaigranih vklopih začne gledalec dvomiti, kateri deli predstavitve sploh so resnični. S tem se krši najpomembnejše pravilo odnosov z javnostmi: Nikoli ne laži (viri ena, dve, tri…).
Izražena podpora predsednika vlade Mira Cerarja (od 4:35) je zelo neprepričljiva: odlikovalo naj bi ga to, da je sin dobitnika olimpijske medalje (5:02), kar je sicer res – vendar se ne spodobi kititi se s tujim perjem. Obenem se predsednico vlade druge države kandidatke omenja kot morda celo najboljšo možno bodočo generalno sekretarko Organizacije združenih narodov, kar sicer ni športna, vendar je gotovo bolj prestižna odlika. Poskus poudarjanja primerjalne prednosti in ugleda se je po neposrečenem »boljšem vremenu« torej spet izjalovil. Ni čudno, da celo zaigrani udeleženci izjave za medije (na 4:59) maloštevilni – dva stola sta prazna – in tako nezainteresirani, da eden od njih med govorom predsednika vlade celo zre v prenosni telefon.
Če sta pomanjkanje skromnosti in pretirana samozavest še nekako razumljivi pri izjavi Petri Majdič (vendar pa se vodstvu kakršne koli svetovne organizacije vendarle ne spodobi govoriti, kaj naj naredijo; 8:18), je voditeljev dovtip o prerekanju s slovenskimi dekleti nepotreben. V zahodnem svetu se nepotrebni namigi na spol že leta opuščajo tako v športu kot na drugih področjih, mednarodni priročniki pa novinarjem že leta zapovedujejo, da se dekleta, starejša od 18 let, označi kot »ženske«. Generalna sekretarka mednarodne smučarske zveze gospa Sarah Lewis se kot udeleženka prireditev in kongresov, ki opozarjajo na vlogo žensk v športu, tega gotovo zaveda.
Predstavitev Planice (od 8:42) je všečna, vendar premalo specifična; županovo izjavo o investiciji stotih milijonov evrov v turistično infrastrukturo v naslednjih desetih letih bi bilo treba dopolniti s pojasnilom, kako se morebitna organizacija prvenstva vklaplja v ta širši načrt (kot sta to storila Los Angeles in predvsem Barcelona pred olimpijskimi igrami v letih 1984 in 1992). Poudarjeni prizori vihrajočih slovenskih zastav v času finala svetovnega pokala v smučarskih skokih marca 2016 (na posnetku na 9:48) so slovenskim gledalcem sicer všečni, hkrati pa nasprotujejo napovedi »vremenske napovedovalke« Anemarije Lampič o »good vibrations provided by tens of thousands of happy people from all over the world« (3:45). Vprašljiva privlačnost velikih športnih prireditev za tuje obiskovalce – teh je včasih celo manj kot v času brez športnega dogodka – je eno najpomembnejših vprašanj na področju športne industrije (športnega menedžmenta, turizma, organizacije dogodkov itd.). V primeru kandidature Planice je bilo to vprašanje zelo slabo obravnavano. Podobno izgubljena je bila priložnost zaokrožiti predstavitev z izjavo, kaj naj bi bil odločilen argument v prid organizacije prvenstva v Planici (od 11:10): »I’m dealing with kids myself,« je dejal nekdanji smučar skakalec Franci Petek. »It’s so important, I really know it first-hand, it’s so important to assure a ski future. And Slovenia can be a role model about this, about all of this. And we want to share with the whole world.« As v rokavu naj bi torej bil kar »vse to;« a kaj je to, to?
Predstavitev je zaokrožila do gostiteljev zelo žaljiv stereotipni prikaz Mehičanov kot muzikantov s sombrerom (od 12:18). Številne ameriške medijske hiše so se zaradi podobnih stereotipnih prikazov (predvsem v času mehiškega praznika Cinco de Mayo) morale že večkrat opravičiti; o tem sta med ostalimi poročala CNN in Huffington Post.
Če je bilo v predstavitvi kandidature Planice vse to narobe – kaj pa bi sploh lahko oziroma morali narediti? Tukaj ali tukaj poglejmo predstavitev Oberstdorfa, ki je organizacijo prireditve tudi dobil.
Ta predstavitev je bila krajša, jedrnata, specifična. Ni se ozirala na tekmece, pač pa se je dotaknila vseh tem, ki v tem času zaposlujejo organizatorje velikih športnih prireditev in novinarje, ki jih spremljajo: uporaba obstoječe infrastrukture in nastanitvenih kapacitet (na posnetku od 5:25), zavedanje vpliva na okolje (5:40, 6:07) in potreb medijskih hiš (5:59).
Z besedo in sliko so se dotaknili potrebam po osebju za takšne prireditve (t.im. »staffing«): »With a pool of around 2000 passionate volunteers…« (6:51).
Najpomembnejše in najpomenljivejše pa je zagotovilo po solidni finančni konstrukciji, saj omenjajo in prikažejo podporo prepoznavnih podjetij, kot so Audi, Adidas, Intersport, Viessman, Würth in približno 35 drugih, ki bodo plačala za organizacijo prvenstva (od 8:15 dalje). Spomnimo, Planica se je na tem področju naslonila na predsednika vlade (torej implicitno na državna finančna sredstva) in župana Kranjske Gore (torej občinska sredstva). Tekmovanje bi torej spet financirali pretežno z javnim denarjem, namesto da bi profesionalni šport podpiralo gospodarstvo (in proračunu vračal, namesto da bi iz njega jemal).
Pred objavo tega prispevka sem se obrnil na Smučarsko zvezo Slovenije z vprašanji, kdo je predstavitev (njen koncept, scenarij, videoposnetke) pripravil in ali je pri tem sodeloval kakšen zunanji izvajalec (podjetje, agencija) oziroma partner. Njen predstavnik za odnose z javnostmi Tomi Trbovc je odgovoril:
»…[k]ar ste videli na youtubu ni bila predstavitev Planice. Tako neprofesionalno je seveda ne bi naredili. Predstavitev je potekala v živo in je bila namenjena 17 članom predsedstva, ki so sedeli v dvorani. Naredili smo vse od igre luči do osebnega kontakta in bili po mnenju drugih najboljši. Seveda pa so si pri nas nekateri te posnetke, ki so bili vrženi skupaj iz konteksta predstavitve razlagali kot predstavitveni video. Samo idejo in izvedbo smo naredili v ožjem krogu ljudi, ki tudi drugače delajo za vsakoletno prireditev v Planici. Stroškov pa praktično ni bilo oz. so bili minimalni.«
Seznam članov organizacijskega odbora zadnje skakalne tekme v Planici je dostopen na http://www.planica.si/Organizator.
Nekateri slovenski komentatorji so po izboru gostitelja prvenstva preko družabnih medijev pisali o spletkah in teorijah zarote, po katerih naj bi bodisi namenoma oškodovali Planico in Slovenijo bodisi koristili Oberstdorfu in Nemčiji. Morda res. V vsakem primeru je bila s strokovnega vidika predstavitev Oberstdorfa zmagovalna, predstavitev Planice pa pač ne.
(Opomba 22. junija ob 13.26: Iz objave sta bila odstranjena nedelujoča videoposnetka s spletne strani YouTube. Za ogled video posnetkov kliknite na povezave med besedilom.)
Share this:
About Simon Ličen
Simon Ličen is a researcher, lecturer and author in sport, media and communication.